V tem blogu boste spoznali družbene in kulturne razlike med dvema visoko razvitima državama, Francijo in Švedsko. Te države, za katere se zdi, da imajo veliko skupnega, v resnici živijo in razmišljajo zelo različno. Tako lahko države primerjamo po petih Hofstedejevih merilih: oddaljenost od moči, individualizem proti kolektivnosti, moškost proti ženskosti, izogibanje negotovosti in dolgoročna proti kratkoročni usmerjenosti.

Individualizem vs kolektivizem
Drugo merilo, ki ga preučujemo, je individualizem; to pomeni zavezanost delavcev podjetju in njihovo individualno ali lojalno vedenje do podjetja. V Franciji imamo delo, ki mu lahko rečemo individualno, vendar to ne pomeni, da ni timskega dela.
Položaj se ne razlikuje veliko od tistega na Švedskem, ki je precej individualistična družba, kjer se delo nagrajuje po merilih, ki zadevajo posameznika in ne skupine, kjer se odločitve sprejemajo v skladu z lastnimi interesi in ne koristmi skupine.

Moškost VS ženskost
Tretje merilo je moškost ali ženskost: govorimo o življenjskih idealih, ki ljudi spodbujajo k odločnim izbiram. Če je v državi več moških, to pomeni, da je prebivalstvo bolj osredotočeno na tekmovalnost, rezultate in uspeh. Po drugi strani pa, če se država nagiba k ženskosti, bodo ljudje imeli ideale o kakovosti življenja in družbenem sodelovanju, torej o spoštovanju in upoštevanju drugih.
Francija je na tem področju v uravnoteženem položaju, ki se nagiba k ženstvenosti zaradi zelo dobrega socialnega sistema z le 35-urnim delovnim tednom in približno petimi tedni dopusta v celem letu, čeprav je stroga glede delovnega časa. Poleg tega je delavski razred večinoma moški. To je edinstven primer v vseh evropskih državah.

Švedska je ženstvena država, družba ima rada enakost in solidarnost med ljudmi, posebno skrb pa namenja osebnemu in poklicnemu življenju s prilagodljivim delovnim časom ter prostim časom v službi in zunaj nje.

Izogibanje negotovosti
Četrto merilo, ki ga analiziramo, je izogibanje negotovosti. To merilo ocenjuje način, na katerega država ali družba sprejema odločitve glede prihodnosti in skrbi, ki se lahko pojavijo v neznanem trenutku.

Francozi nimajo nobenih skrbi, saj večino stvari načrtujejo in so radi dobro obveščeni, zlasti o sestankih in še posebej pogajanjih, kot je vodilni primer sindikatov: zelo malo članov, vendar imajo večjo kolektivno težo kot nemški sindikati, saj predstavljajo komaj ⅕ aktivnega prebivalstva. Francozi so kot nalašč za dolgoročne tehnologije, kot so jedrske elektrarne ali železniška in letalska podjetja. Zato je v Franciji sistem zelo organiziran in spoštovan ter ima močan in razvit pravni sistem.

Švedska družba v primerjavi s francosko deluje na drugačen način, v njej je več strpnosti do odstopanj od pravil in če je neka norma problematična ali zastarela, je brez težav odstranijo ali spremenijo. Pri urniku je več svobode, za natančnost pa ni treba preveč skrbeti.

Dolgoročna usmerjenost VS kratkoročna usmerjenost
Zadnje merilo je dolgoročna ali kratkoročna usmerjenost, govorimo o sposobnosti prebivalstva, zlasti pa podjetij, da se prilagodijo spremembam. Dolgoročna usmerjenost pomeni sprejemanje družbenih kulturnih sprememb in sprejemanje sprememb. Po drugi strani pa kratkoročna usmerjenost pomeni navezanost na kulturne tradicije in s tem na korenine države.

Francija kot razvita država je dolgoročno usmerjena, njeni državljani so zelo odprti za nove kulture in kažejo popolno strpnost do nefrancoskih tradicij. Pri tem je seveda treba razlikovati med socialnim in političnim ali celo podjetniškim vidikom. Francija se osredotoča tudi na izobraževanje mladih za prihodnost z vse večjimi naložbami in izobraževalnimi metodami, uvoženimi z Japonske, ali velikimi finančnimi naložbami v vključevanje tehnologije v šole, zlasti z akademskimi ali ministrskimi FabLab-i, ali s posojanjem/donacijo računalniške opreme srednješolcem.

Tudi Švedska, čeprav nekoliko manj kot Francija, je dolgoročno usmerjena, smo precej odprti za spremembe in nimamo težav s spreminjanjem tradicij.

Zaključek
To so na kratko družbeno-kulturne razlike med Francijo in Švedsko, vendar se ta analiza ne nanaša na posameznike, temveč upošteva splošne trende prebivalstva z vso njegovo kompleksnostjo.