Grčija in Nizozemska kot evropski državi nimata težav s tehnologijo in infrastrukturo. Tako lahko države primerjamo po petih Hofstedejevih merilih: oddaljenost od moči, individualizem proti kolektivnosti, moškost proti ženskosti, izogibanje negotovosti in dolgoročna proti kratkoročni usmerjenosti.

Oddaljenost od napajanja
Razdalja do moči je merilo, ki ocenjuje, kako prebivalstvo sprejema neenakomerno porazdelitev moči med družbenimi razredi in delavci ter s tem odnose na delovnem mestu.

V Grčiji ima delitev moči velik vpliv in delitev na hierarhije sprejemajo vsi, zato so neenakosti med razredi skoraj splošno sprejete in služijo vzpostavljanju družbenega položaja in spoštovanja, ki ga je treba izkazovati. Dejansko ima Grčija najnižjo stopnjo kriminala v Evropi. Bistveno je tudi spoštovanje starejših ljudi.

Po drugi strani je na Nizozemskem razdalja do oblasti veliko manjša kot v Grčiji, kar pomeni, da je prebivalstvo na področju dela manj zahtevno in bolj strpno. Več je komunikacije med delavci in nadrejenimi, ki želijo biti obveščeni o spremembah in dopolnitvah v podjetju. Neenakost in nadzor sta odklonilna.

Individualizem vs kolektivizem
Drugo merilo, ki ga preučujemo, je individualizem; to pomeni zavezanost delavcev podjetju in njihovo individualno ali lojalno vedenje do podjetja.

Grčija je precej kolektivistična država, otroci so že od rojstva navajeni biti del skupine, kar ustvarja stabilne odnose z veliko zaupanja. Zato so tudi na delovnem mestu ljudje zelo odprti in dostopni ter pomagajo ustvariti okolje za komunikacijo in trajne odnose. Zato ni treba reči, da je skupinsko delo boljše od individualnega.

Na Nizozemskem je družba bolj osredotočena na individualizem, skrbimo zase in šele nato za druge, timsko delo je dobro vidno, vendar smo za dosežene rezultate nagrajeni, kar ljudi sili k delitvi in povečuje tekmovalnost med sodelavci. Družba namreč deluje na podlagi vzajemnih koristi, osebna kariera pa zavira zvestobo, ki bi izhajala iz oblikovanja skupin.

Moškost VS ženskost
Tretje merilo je moškost ali ženskost: govorimo o življenjskih idealih, ki ljudi spodbujajo k odločnim izbiram. Če je v državi več moških, to pomeni, da je prebivalstvo bolj osredotočeno na tekmovalnost, rezultate in uspeh. Po drugi strani pa, če se država nagiba k ženskosti, bodo ljudje imeli ideale o kakovosti življenja in družbenem sodelovanju, torej o spoštovanju in upoštevanju drugih.

Grška družba je uravnotežena med ženskostjo in moškostjo, običajno upošteva uspeh in skrb za družino, saj ima v Grčiji družina zelo pomembno vlogo, vendar to ne izključuje oblikovanja velikih skupin in ne manjka strpnosti do tujih ljudi ali tradicij.

Nizozemska je zelo ženstvena država, ljudje zelo ločujejo zasebno in poklicno življenje ter so zelo previdni pri odnosu med njima. V vsej državi je veliko solidarnosti, odprtosti in enakosti. O stvareh se raje pogovarjamo v miru in tišini. Poleg tega zlasti na področju dela ni razlikovanja med pravicami moških in žensk.

Izogibanje negotovosti.

Četrto merilo, ki ga analiziramo, je izogibanje negotovosti. To merilo ocenjuje način, na katerega država ali družba sprejema odločitve glede prihodnosti in skrbi, ki se lahko pojavijo v neznanem trenutku.

Grki so ljudje, ki ne marajo nepričakovanega in se raje pripravijo na vse možne spremembe. Spoštovanje zakona je bistvenega pomena in odstopanja od norme ne jemljemo zlahka. Morda ima zato Grčija najnižjo stopnjo neplačil v Evropi.

Na Nizozemskem je značilna tudi visoka stopnja izogibanja negotovosti ter visoka stopnja spoštovanja standardov in zakonodaje. Delo temelji na strogih načelih, pravila in urniki so strogi, obstaja pa tudi določena nestrpnost do idej, ki niso v skladu z ideologijo države. Točnost, inovativnost in varnost so področja, ki jim posvečamo veliko pozornosti in na katera so ljudje zelo navezani.

Dolgoročna usmerjenost VS kratkoročna usmerjenost
Zadnje merilo je dolgoročna ali kratkoročna usmerjenost, govorimo o sposobnosti prebivalstva, zlasti pa podjetij, da se prilagodijo spremembam. Dolgoročna usmerjenost pomeni sprejemanje družbenih kulturnih sprememb in sprejemanje sprememb. Po drugi strani pa kratkoročna usmerjenost pomeni navezanost na kulturne tradicije in s tem na korenine države.

Pri tem merilu se grška družba kaže v nevtralnem položaju, saj jih ne moti prilagajanje in sprejemanje novih tradicij in načinov življenja, vendar grško prebivalstvo ostaja tudi zelo navezano na staro kulturo in korenine države. Zato v Grčiji najdemo mešanico antičnega in sodobnega, s številnimi arheološkimi ostanki, kot je Atenin tempelj v središču razvitega mesta, kot so Atene.

Po drugi strani pa je Nizozemska bolj tolerantna do prilagajanja kot Grčija, njeno prebivalstvo se skoraj brez težav spopada s kulturnimi pretresi in se prilagaja spremembam. Poleg tega so zelo nagnjeni k varčevanju in vlaganju.

Zaključek
To so na kratko družbeno-kulturne razlike med Grčijo in Nizozemsko, vendar se ta analiza ne nanaša na posameznike, temveč upošteva splošne trende prebivalstva z vso njegovo kompleksnostjo.